Ograja okoli bazena

Pri večini ograj je najhujša posledica napake, da izgleda slabo. Pri bazenski ogradi ni tako, zato je edina smiselna drža konservativna: raje višje, raje s samozapiralnimi vratci, raje brez vsega, po čemer bi se dalo splezati.

Osnovno načelo: plasti, ne ena rešitev

Varnost pri bazenu se gradi v plasteh, ker vsaka posamezna plast kdaj odpove:

1. Ograja okoli vode, ki podaljša čas do bazena.
2. Vratca, ki se zapirajo sama in jih otrok ne odpre.
3. Pokrivalo bazena, kadar se ne uporablja.
4. Nadzor odraslega, ki ga nič ne nadomesti.

Ograja je prva plast, ne edina. Njena naloga ni preprečiti dostop za vedno, ampak kupiti čas.

Višina in oprijemi

Kot izhodišče velja najmanj 1,2 metra, merjeno z zunanje strani od stalne stojne površine. A višina sama po sebi ni dovolj — otroci ne skačejo čez ograje, ampak plezajo po njih.

Zato:

• Nobenih vodoravnih letev na zunanji strani. Panelna mreža 50 × 200 mm je s tega vidika dobra izbira, saj ponuja slabe oprijeme.
• Objemke in vijaki na notranji strani, kjer je izvedljivo — z zunanje strani so lahko stopnica.
• Nič ob ograji. Ležalnik, zaboj, dvignjena greda, kompostnik, odložena drva ali smetnjak izničijo celotno višino.
• Pozor na teren. Nasip, škarpa ali dvignjena terasa na zunanji strani efektivno znižajo ograjo; višina se meri od tal na višji strani.
• Rezani konci žic morajo biti obdelani — na otroški višini ostri konci niso sprejemljivi.

Vratca so ključna

Pri bazenih se praktično vse zgodi skozi vrata, ki so ostala odprta. Kaj mora imeti bazenska vratca:

• Samozapiralo ali vzmet, ki vratca zapre brez razmisleka uporabnika.
• Samozaklepanje ali zapah, ki se zaskoči — vratca, ki se le prislonijo, ne štejejo.
• Zapah na zunanji strani in visoko, izven dosega otroka.
• Odpiranje stran od bazena.
• Brez reže pod krilom, skozi katero bi se dalo splaziti.
• Redno preverjanje. Samozapiralo je mehanski del; enkrat na sezono preverite, ali vratca res zapre do konca in ali se zapah zaskoči.

Več o izvedbah, nasadilih in tem, zakaj se krila povesijo, je v članku vrtna vrata in vratca.

Kje postaviti ograjo

Dve pogosti postavitvi, obe legitimni:

Okoli bazena. Ograja teče tik ob bazenski ploščadi. Prednost je, da ščiti tudi pred otroki, ki so že na vrtu — torej pred najpogostejšim scenarijem. Slabost je, da ograja deli vrt na dva dela.

Okoli bazenskega dela vrta. Ograja zajame bazen skupaj s teraso in ležalniki. Prijetneje za uporabo, a pomeni, da je znotraj ograje več stvari, po katerih se da splezati, in več vratc.

Kar ni rešitev: zanašanje izključno na ograjo okoli parcele. Ta prepreči dostop tujcu, ne pa dostopa otroka, ki je že na vrtu — in prav to je scenarij, ki šteje.

Štiri napake, ki se ponavljajo

1. Ležalnik ob ograji. Vsa višina je izničena v dveh sekundah.
2. Vratca brez samozapirala. Deluje, dokler se nekdo spomni zapreti.
3. Zapah na notranji strani in nizko. Otrok ga doseže skozi mrežo.
4. Ograja le na treh straneh, ker je četrta »itak ob hiši«. Vrata iz hiše na bazensko ploščad so pot, ne zapora.

Kaj izbrati

Za bazensko ograjo se v praksi dobro obnese panelna ograja višine 1,2–1,5 m z vratci s samozapiralom. Mreža je toga, ponuja slabe oprijeme, ne zapira pogleda — kar je pri bazenu prednost, saj otroka vidite tudi z druge strani — in je bistveno cenejša od steklenih sistemov.

Če je pomemben videz ob terasi, je mogoče ograjo izvesti v isti barvi kot preostala ograja; o izbiri odtenka piše katera barva ograje. Kombinacijo lahko sestavite v konfiguratorju, ob povpraševanju pa napišite, da gre za ograjo bazena — takrat vratca ponudimo s samozapiralom in zapahom kot privzeto, ne kot dodatek.

Pogosta vprašanja